Veljati je začel nov pravilnik o zakupu kmetij in kmetijskih zemljišč v državni lasti, ki že nekaj časa povzroča trenja med kmetijskimi gospodarskimi družbami in kmeti, še bolj med kmeti samimi. Ti bi se zaradi zemlje še pobili med seboj, je bil slikovit dober poznavalec dogajanja v kmetijski srenji.
Pravilnik je začel veljati 21. junija, nekaj dni prej pa je sklad kmetijskih zemljišč in gozdov (sklad) že tudi objavil dolg seznam potencialno prostih zemljišč za zakup. Vendar ta še ne odpira »lova« na dva tisoč hektarjev zemljišč, ki jih je imelo v zakupu Kmetijsko gospodarstvo (KG) Lendava. Razpis za ta zemljišča, ki so razvnela pomurske kmete, bo sklad objavil v kratkem, s tem da je že zdaj znano, da bo imel do približno dve tretjini teh zemljišč prednostno pravico dosedanji zakupnik, torej KG Lendava.
Sporno krajevno določilo
Pravilnik že ustvarja jasnejše obrise o tem, komu je pri deljenju pravice do nacionalne dobrine zares padla sekira v med. Del tega je javno izpostavil tudi lendavski župan Janez Magyar. Zanj najbolj sporna sprememba pravilnika je krajevno določilo zakupnika. Doslej je lahko zemljo dobil v zakup kmet s stalnim prebivališčem, oddaljenim od njive do 20 kilometrov zračne linije, po novem je ta razdalja 30 kilometrov. »Traktorji vozijo po cesti, ne po zraku, zato to ni sprejemljivo ne z ekonomskega, moralnega in ne okoljskega vidika,« je povečano razdaljo kritiziral Magyar. Sam je namreč predlagal, da bi se za sproščena kmetijska zemljišča lahko potegovali le kmetje, ki so že lastniki sosednjega zemljišča.
Preberite še
Odpri v novem zavihku
Dobro vino je še vedno cenjeno, ocenjujejo v Vinogradništvu Kolarič
Družina Kolarič je prve trte zasadila daljnega leta 1946. Na sedmih hektarjih vinogradov pridelujejo dvanajst sort, posebej ponosni so na svojo penino.
Magyar se je obregnil tudi ob promet s kmetijskimi zemljišči. Na lendavskem območju se kot kupci pojavljajo posamezniki, ki niso z lendavskega območja, je poudaril. »Menimo, da so to špekulativni nakupi. Nerazumljivo pa je, da se na razpis za prodajo prostih zemljišč sklad ni prijavil, četudi je že lastnik kompleksa sosednjih zemljišč,« je dvomljivo ravnanje izpostavil župan.
Ve se, za katera zemljišča gre
Čeprav ni razkril podrobnosti, je v poznavalskih krogih že nekaj časa znano, da gre za skladova zemljišča v solastnini v bližini petišovskih gramoznic, ki jih obdeluje KG Lendava. Prav tista, za katera je lendavska občina skušala pred sedmimi leti doseči pri skladu prodajo avstrijskemu vlagatelju za namen postavitve rastlinjakov za potrebe Ikee.
Zakaj torej sklad ni izkazal interesa za nakup zemljišča, čeprav bi po dosedanji praksi to od njega pričakovali?
»Sklad ne odkupuje vseh ponujenih zemljišč, saj tudi na tem področju zasleduje načelo gospodarnosti,« so pojasnili. Ob previsoki ceni se za omenjena zemljišča niso potegovali še zato, ker so bila na njih v zemljiški knjigi vpisana bremena, tovrstne nakupe solastnine pa skladu otežuje tudi sodna praksa. »V Republiki Sloveniji velja, da v primeru sprejema ponudbe za prodajo solastnine, ki jo sprejme več solastnikov, kupca izbere prodajalec. Na ta način je sklad kot večinski solastnik izgubil možnost povečevanja svojih deležev. Obravnavani primer sodi prav med te. Sklad ni imel nobene možnosti za odkup deleža. Zaradi teh treh razlogov se sklad ni prijavil,« so še pojasnili.
Ker naj bi omenjena zemljišča kupil Danilo Meolic, tudi predsednik sveta murskosoboške območne enote Kmetijsko-gozdarske zbornice Slovenije (KGZS), se skladu po kuloarjih že očita, da se je umaknil interesom vplivnega posameznika. »Tovrstni očitki nimajo nobene osnove in jih sklad v celoti zavrača,« na to odgovarjajo na Dunajski cesti v Ljubljani. Meolic pa pravi, da poslovnih odločitev kmetije Meolic ne komentira, zakaj interesa za nakup ni izkazal sklad, pa je treba vprašati v Ljubljani.
Pogodba januarja
Ob tem spomnimo, da je bila o delitvi prostih zemljišč, ki jih je imelo v zakupu KG Lendava, že februarja v Lendavskih goricah okrogla miza z naslovom Kdo bo obdeloval pomursko ravnico: tajkuni, tujci ali pomurski kmetje in družinske kmetije, ki so jo organizirali Slovenska kmečka zveza pri SLS, Društvo Slovenske kmečke zveze in Strojni krožek Pomurje. Prav tako je o tem februarja razpravljal svet KGZS Murska Sobota, kakor tudi o spremembah pravilnika o zakupu. Kajti v obojem so pomurski kmetje zaznali priložnost zase – priti do več zemlje in vplivati na politiko sklada glede oddaje državne zemlje v zakup.
A še preden se je na omenjenih dogodkih razplamtela razprava o tem, kdo naj bo novi zakupnik prostih kmetijskih zemljišč, je Meolic januarja, s sklenitvijo pogodbe o preužitku s fizično osebo, prišel do pravice na koščku zemlje znotraj 40 hektarjev velikega skladovega kompleksa na lendavskem območju.
Ob iskanju obvodov v pravilniku tako glede oddaljenosti prebivališča zakupnika kot starosti nosilca kmetijskega gospodarstva tekmovalnost med kmeti za pridobitev dodatne zemlje v državni lasti podžiga še sprememba pravilnika, ki skladu dopušča drobljenje velikih zemljiških kompleksov z namenom dajanja manjših površin v zakup.