Opravila sta številne pogovore in se posvetila raziskovalnemu delu, prispevke pa so prispevali tudi drugi avtorji, ki so povezani z Lipovci. Zbornik ima sedem poglavij in je vsebinsko razdeljen na dva dela. Prvi je posvečen stoti obletnici kapele, drugi pa visokemu jubileju kraja. Kot sta povedala urednika, je ideja o publikaciji padla leta 2016, ko so se začele priprave na obnovo kapele, zbiranje in urejanje gradiva pa je potekalo v prvi polovici letošnjega leta.
Gospodinjstva darovala prispevke
V uvodnem poglavju so zbrani nagovori predstavnikov cerkve in lokalne skupnosti. Urednika sta v svojem poudarila, da lahko zborniku rečemo tudi zaslužna monografija kraja Lipovci, ki bi si jo v podobni obliki želeli ne samo majhni, ampak tudi veliki kraji in mesta. Oba sta imela pri pripravi v ospredju pridne in delovne domačine, ki so zaslužni za današnjo podobo kraja. Zbornik nato predstavi kapelo svetega Petra in Pavla skozi zadnjih sto let, sodelujoči avtorji so spisali tudi prispevke o duhovnih poklicih iz Lipovec, o tamkajšnjem duhovno-verskem utripu, o obnovitvenih delih, organistih, društvu Svetega Petra in Pavla ter o kapelicah in križih v naselju. Izvemo, da je bila kapela zgrajena leta 1922, blagoslovljena pa leto pozneje. Pobudo za njeno gradnjo je dalo Petrovsko društvo, ki je tudi začelo zbirati sredstva. Sogovornika sta navedla še vse člane prvega in sedanjega kapelskega odbora, prvega skrbnika kapele, vključeni so zapiski finančnih prejemkov in izdatkov od leta 1946 naprej.
Preberite še
Odpri v novem zavihku
Bine Pušenjak se je vrnil z zdravljenja v tujini, doma so jim pripravili sprejem
Bine Pušenjak je pri dveh letih in pol zbolel za tumorom osrednjega živčevja. Zadnjih šest tednov so z družino preživeli v Italiji na zdravljenju.
Za prenovo 53 tisoč evrov
Zbrana je tudi kronika prenovitvenih del v obdobju 2016–2022. Cigan, ki je sedanji predsednik Kapelskega odbora Lipovci, je dejal, da so stroški vseh do sedaj izvedenih del znašali slabih 53 tisoč evrov, nekaj aktivnosti, ki jih vodi in investira KS, pa je še v teku. Zamenjana je bila strešna kritina, na vseh treh zvonikih so namestili bakreno pločevino, obnovljene so bile zunanje freske, na pročelje nameščeni spominski plošči o padlih in pogrešanih osebah med drugo svetovno vojno, prej sta bili le plošči za žrtve iz prve svetovne vojne, obnovljena je bila okolica kapele ter zasajena nova drevesa. Prenovitvena dela so bila krita s prostovoljnimi prispevki skoraj vseh lipovskih gospodinjstev in ob pogrebih za pokojne Lipovčane. Lep del sredstev je prispevala KS, vloženega pa je bilo tudi veliko prostovoljnega dela kapelskega odbora in še nekaterih posameznikov, dodaja sobesednik.
Cvetka Rengeo je raziskala tudi verska znamenja v Lipovcih in piše o tem, da je ob omenjeni kapeli v vasi še kapelica Marije Pomočnice in devet velikih križev.
O šolstvu, obrteh in narečju
Naslednji, precej obsežnejši sklop zbornika je posvečen Lipovcem. Franc Cigan je avtor sestavka Lipovci iz pradavne zgodovine preko včeraj do danes in naprej, pisal je o mejnikih iz arhiva in spomina vaškega odbora in sveta KS, Cvetka Rengeo pa se je med drugim podpisala pod prispevek o zgodovini šolstva v kraju. V publikaciji boste našli tudi opise o tematski poti, o podjetništvu v kraju in o vaškem glasilu, prek katerega redno obveščajo krajane o aktualnem dogajanju. Bralci na primer izvedo, da je kraj po ljudskem izročilu dobil ime iz izpeljanke 'lipou' (lepo), sicer pa so bili Lipovci sprva omenjeni leta 1322 kot Lypouch, in če citiramo Ivana Zelka, naj bi ime izviralo iz besede lipa.
Narodna šola v Lipovcih je bila ustanovljena leta 1894, pouk pa se je začel leto pozneje. Rengeova je navedla vse učitelje, ki so na šoli delovali, pomembnejšo vlogo pri razvoju kraja pa so imeli Franc Gumilar, Karel Škerget, Edita Pahor in Ivan Zajc. Vsebina se nanaša tudi na Matijo Maučeca, geografa in zgodovinarja iz Lipovec, ki je delo posvetil raziskovanju prekmurske hiše, ter na Marka Srako, ki je orisal arheološke raziskave v okolici vasi. Rengeova in Cigan kot pomemben del publikacije izpostavita še zapis domačina Hotimirja Tivadarja, profesorja na ljubljanski Filozofski fakulteti. Pisal je o slovenskem narečnem govoru in prav o lipovskem govoru. Tako denimo meni, da je lipovski prekmurski jezik živ in avtentičen še danes, zajema pa vso patino preteklosti in živahnost sedanjosti.
Janez Jakob je zbral gradivo o prekmurski domači obrti – pletenju iz slame –, ker je bil v to vpet že kot otrok, njegova družina je bila namreč ena od znanih, ki se je ukvarjala z ustvarjanjem ročno pletenih izdelkov iz slame, predsednik KS Lipovci Dejan Jakob pa podatke o kmetijstvu v Lipovcih nekoč in danes. Doktorji znanosti iz Lipovec, to so Marija Sraka, Mateja Cvetek, Hotimir Tivadar, Drago Jerebic, Simon Ülen in Marko Sraka, so skozi avtorski zapis predstavili sebe in področje delovanja, na katerem so aktivni.
Spomini drugje živečih
V četrtem poglavju so našla prostor vsa krajevna društva, klubi in organizacije. Njihovi predsedniki so kronološko pregledali delovanje, dosedanje vodje in delo, kateremu s člani namenjajo svoj prosti čas. Naslov petega poglavja je Lipovci nekoč na fotografijah in prinaša številne fotografije, tako črno-bele kot barvne, naslov šestega pa Spomini na Lipovce. Na tega sta urednika precej ponosna, saj bralec v njem najde zapise Jožefa Tivadarja, Mihaela Mesariča - Miškeca, Aljaža Majcna, Marka Rengea, Janeza Ülna, Mateje Cvetek, Tadeje Kerže, Draga Jerebica in Jureta Miholiča. Vsi so na nek način povezani s krajem – ali so tam preživeli otroštvo ali pa se ga spominjajo skozi pripovedi sorodnikov. Cvetka Rengeo je izpostavila, da jo je po tem, ko so na družbenem omrežju prosili za prispevke za zbornik, kontaktiral Aljaž Majcen. Je najmlajši vnuk Frančiške in Franca Gumilarja, ki sta v Lipovcih delovala kot učiteljica in nadučitelj med leti 1924 in 1946. V zapisu je opisal spomine na stara starša in na pripovedi svojih tet, prispeval pa je tudi več fotografij.
Zadnje poglavje je literarna priloga, v kateri je 12 pesmi lipovskih pesnikov. Strokovno oceno del je podal Hotimir Tivadar in zapisal, da prevladuje osebnoizpovedna lirika in impresionistično literarno pesništvo, njihov namen pa je bil predstaviti lipovsko dušo v mnogoterih odtenkih različnih pesniških duš. Urednika sta ob koncu pogovora še izpostavila, da za publikacijo prejemata veliko pozitivnih odzivov, predvsem pa sta ponosna na to, da bo to pomembna zapuščina za prihodnje generacije. Izšlo je 350 izvodov.
Franc Cigan je za potrebe zbornika tudi napisal pesem z naslovom »Lipouvska kapejla stou lejt«. Ta je natisnjena na zadnji strani publikacije, na njeni predstavitvi pa je doživela tudi premierno glasbeno upodobitev.