Osem ekip je sodelovalo na turnirju. Ob treh domačih selekcijah, in sicer NK Grad ter z dvema ekipama ŽNK Pomurje in ŽNK Goričko, so se predstavila še dekleta ŽNK Maribor, ŽNK Olimpija in ŽNK Savinja.
Najbolje se je odrezala druga ekipa ŽNK Pomurje pod okriljem Petre Črnko, ki dekleta trenira od septembra. Na pokazano je zadovoljna: »Igrali smo dobro, prav trda obramba in dobra postavitev sta najverjetneje bili ključni za zmago,« zaključuje .Teja, Nuša, Hana, Lana, Neška in Ana Marija, ki je bila proglašena za najboljšo igralko, so pokazale, da so iz pravega testa. Prvi občutki po zmagi so več kot odlični, hkrati je prvo mesto spodbuda in dodatna motivacija za nadaljnje delo. »Super smo sodelovali, imele smo se fajn in na koncu zmagale,« pravi kapetanka Teja. Zmagovalke še dodajo, da je na parketu pomembno sodelovanje: »Nogomet je ekipni šport, zato ne smeš igrati egoistično in svojih interesov postavljati pred interese skupine,« se še strinjajo.
Končni rezultati turnirja
1. mesto: ŽNK Pomurje 2
2. mesto: ŽNK Savinja
3. mesto: ŽNK Olimpija
4. mesto: ŽNK Maribor
5. mesto: NK Grad
6. mesto: ŽNK Pomurje 1
7. mesto: ŽNK Goričko 2
8. mesto: ŽNK Goričko 1
Preberite še
Odpri v novem zavihku
Bine Pušenjak se je vrnil z zdravljenja v tujini, doma so jim pripravili sprejem
Bine Pušenjak je pri dveh letih in pol zbolel za tumorom osrednjega živčevja. Zadnjih šest tednov so z družino preživeli v Italiji na zdravljenju.
Druženje in tkanje novih vezi
Na drugi strani so tudi organizatorji s turnirjem zelo zadovoljni: »Prišli so ekipe od blizu in daleč, to je neverjetno. Punce so pokazale visok nivo nogometa in upam, da bo tudi naša ekipa naslednjo sezono že igrala v slovenski ligi U13,« pravi organizator ter hkrati športni direktor in trener Bojan Sukič. Nadaljuje in poudarja, kako pomembno je treniranje od mladih nog. »Prej začnejo, boljše so in lažje jim je, da pridobijo tehniko, koordinacijo in kar je najpomembneje – druženje in tkanje novih vezi.«
Organizatorji so že lani v Šalovcih organizirali dekliški turnir starostne kategorije U11. »Povezali smo se z Nogometno zvezo Slovenije in tako krmarimo naprej,« pravi trener. Mlade nogometašice tako živijo svoje sanje in dokazujejo, »da tudi punce znajo igrati nogomet. In to zelo dobro. Upam trditi, da bomo na Goričkem še en čas igrali nogomet, verjetno kdaj tudi v prvi ligi,« dodaja.Osmega februarja bo klub, ki danes ekipa šteje 26 članic in povezuje dekleta od Petrovec do Serdice, upihnil prvo svečko. Kot ocenjuje Sukič, so v prvem letu veliko dosegli: »To dokazuje tudi, da se na skoraj vsakem treningu pojavi nov nogometni navdušenec.«
Pred nami svetla prihodnost
Kot nadaljuje Sukič, je nogomet v Pomurju zelo napredoval. »Ženski nogomet napreduje s svetlobno hitrostjo. Punce zgodaj začnejo zgodaj trenirati, so zelo pridne, več trenirajo od fantov in na vsakem koraku dokazujejo, kako zelo imajo rade nogomet. Želim si, da bi nekoč v slovenski reprezentanci zaigrala Goričanka. In kot opažam na treningih, je pred nami svetla prihodnost. V svoji tridesetletni karieri nisem videl tako talentiranih fantov kot so zdaj nekatera dekleta,« optimistično dodaja Sukič. Hkrati podarja, da šport spodbuja aktivnost in pedantnost, ki sta pomembni za življenjske izzive: »Punce zlezejo iz udobnih domačih naslonjačev in izpred računalnikov ter aktivno začnejo preživljati prosti čas, dobijo tisto spodbudo za življenje in so pripravljene za doseganje najboljših rezultatov. Tega brez združenja oziroma kluba, ki ga imamo, ne bi bilo. Seveda je izjemno pomembna podpora staršev in občin, če se bodo te vključile kot starši, bomo pisali vrhunske zgodbe,« zaključuje Sukič.
Kar 125 kilometrov daleč so se iz Koroške pripeljali članice ŽNK Savinje in njihovi podporniki, med njimi tudi Tomaž Kumer. »Starši opažamo, da dekleta zelo rade igrajo nogomet in se tudi vedno bolj uveljavljajo. Spoznavajo, da to ni samo moški šport, ampak tudi same lahko parirajo fantom. Hkrati se družijo in najpomembneje se ukvarjajo s športom, kjer se naučijo prijateljstva, sodelovanja in socializacije,« še dodaja oče.
Na tribuni smo naleteli še na mamo Alenko. Njena hči trenira že pet let: »Vsi jo podpiramo, spodbujamo, časovno prilagajamo treningom, turnirjem in tekmam. Nogomet je trenirala že starejša hči, zato ni bilo veliko presenečenje, ko je tudi mlajša Nuša izrazila podobno željo. Drugih konjičkov nima, pomemben je le nogomet,« v smehu zaključuje Horvatova
