Žan Kumer je v jesenskem delu prvenstva na drugoligaškem prizorišču le enkrat zaigral v dresu Nafte, ki nadaljevanje bojev za točke pričakuje na vrhu lestvice. Na igrišču je bil na uvodni preizkušnji sezone, ko so Lendavčani na svojem igrišču s 4:2 ugnali Krko. Sredi prvega dela je zamenjal Josipa Vuico, nato pa se je za njim izgubila vsaka sled. Vse do začetka zimskih priprav ...
V klubu so o razlogih njegove odsotnosti molčali, nato pa so razkrili, da je 27-letni branilec »igral« neko drugo tekmo. Ob igrišču! Življenjsko! Boril se je z zahrbtno boleznijo in bitko dobil. »Na nogometne zelenice se je vrnil naš igralec Žan Kumer. Lani julija so mu po prvem krogu odkrili raka in potrebno je bilo zdravljenje. To je bilo uspešno in Kumi se je vrnil še boljši in še močnejši v vsakem pogledu ter bo ekipi pomagal uresničiti želeni cilj – osvojiti prvo mesto v 2. SNL. Kapo dol, Kumi,« so po začetku letošnjih treningov veselo novico sporočili naftaši.
Preberite še
Odpri v novem zavihku
Lelosi obuja duh Mure: V soboškem proizvodnem obratu se obeta več kot 100 novih zaposlitev
Hitro rastoče kamniško podjetje del proizvodnje iz Kitajske seli v kompleks nekdanjega tekstilnega giganta v Murski Soboti.
Takoj sem imel slab občutek
Nekdanji slovenski kadetski in mladinski reprezentant (12 tekem) je bil zdaj pripravljen razkriti podrobnosti svojega večmesečnega boja. Najpomembnejše tekme življenja. Diagnoza – rak na modih. »Kakšnih 14 dni pred začetkom sezone sem po naključju zatipal bulo. Takoj sem imel slab občutek, a sem pomislil, da bom vendarle še malce počakal, če se bo morda zgodila kakšna sprememba. Teden dni zatem pa smo imeli prijateljsko preizkušnjo, na kateri sem dobil močan udarec v ta del telesa in testis, na katerem sem zatipal bulo, je bil krvavo rdeč, z drugim pa je bilo vse v redu. Kot da ni bilo nič. Zle slutnje so se tako še podkrepile, o tem sem obvestil našega fizioterapevta Maria Pala in nemudoma me je prijavil na pregled v soboški bolnišnici. Naročen sem bil v ponedeljek takoj po tekmi s Krko, zdravnica pa že v prvem trenutku ni imela nikakršnega dvoma. Ko je potipala, je rekla, da je tumor in da je potrebna takojšnja operacija,« je uvodoma povedal Žan Kumer. »Ni rekla, da je rakav, zato sem imel sprva določene pomisleke. Češ, kaj pa če ni rakav in odstranitev ne bo potrebna? Le pokimala je, da je, poznejše podrobne preiskave pa so to potrdile.«
Seveda je bil šok
O tem, kakšen šok je bil to, bržčas ni treba razpredati. Ob omembi raka marsikdo najprej pomisli na smrt ... »Nisem pomislil na smrt, seveda pa je bil šok v prvem trenutku neizmeren. Ob takšni diagnozi se mi to zdi razumljiv odziv. Ko slišiš, da ima nekdo raka, ko se ne dogaja tebi, si tega ne predstavljaš, ne moreš si. Ko se te dotakne, pa ... Vsaj prvi dve uri sem bil povsem šokiran. Zastavljaš si številna vprašanja: kaj zdaj, kaj se bo zgodilo, kako naprej ...? Toda potem si se hitro prisiljen zbrati in naslednja misel je bila, da bo to pač treba dati skozi in potem bo spet vse v redu.«
Zdravniki so mu predstavili vse pomembne in potrebne informacije, iskal jih je tudi na svetovnem spletu. »Še preden sem odšel na pregled, sem veliko guglal, saj sem imel takoj občutek, da je nekaj narobe. Vedel sem, da ni kar nekaj. Zanimalo me je, ali je nevarno ali ne oziroma kako nevarno je, našel pa sem sto takšnih in drugačnih diagnoz.«
Po prvi kemoterapiji povsem brez energije
Vse skupaj se je dogajalo hitro. Zelo kmalu je prestal operacijo, s katero so mu odstranili modo. »V Sloveniji je maksimalna čakalna doba za to 14 dni. Dlje ne smeš čakati, tako da sem v dveh tednih rešil praktično vse razen kemoterapij. Za te mi zdravnik ni mogel stoodstotno zagotoviti, ali jih potrebujem ali ne. Odločiti se moraš sam, ampak ko so mi pojasnili, da brez kemoterapij obstaja precej večja možnost, da se rak vrne na trebuhu, nisem pomišljal. Imel sem štiri seanse. Prva je bila zelo močna, preostale tri pa so bile podporne. Zdržal sem jih kar v redu, z izjemo prve, po kateri sem bil štiri ali pet dni povsem brez energije, brez apetita. Najtežje pa je bilo gotovo obdobje po operaciji, ko se ne moreš niti premikati. Tako rekoč vsak gib je pomenil bolečino, 14 dni nisem vstal s postelje, potem pa je bilo lažje.«
Kirurški poseg je bil opravljen v Ljubljani. »V Murski Soboti bi bil lahko operiran že naslednji dan, a sem izrazil željo, da bi bil v Ljubljani. Predvsem zaradi družine, da je bila bližje, pa tudi praktično je bilo, da sem bližje domu, vendar sem moral zato še enkrat opraviti vse preglede in preiskave. Končni rezultat je bil enak, temu se nisem mogel izogniti,« je ob globokem vzdihu dejal Žan Kumer.
Spoznaš, da ni pomembno tisto, kar si mislil, da je
V takšnih trenutkih je razmišljanje o karieri potisnjeno v ozadje. »Vedel sem, da bom nadaljeval z igranjem. To sploh ni bilo vprašanje. Bil sem prepričan, vsekakor pa ob taki izkušnji spoznaš, da nogomet ni vse. Da so v življenju tudi druge stvari, še pomembnejše. Hkrati dobiš opozorilo, da se lahko čez noč vse spremeni, se obrne na glavo. Sicer pa so bili to zares zahtevni dnevi. Naj se ne ponovijo … Operiran sem bil 11. avgusta, teden dni prej pa so bile grozljive poplave, ki so hudo prizadele Mengeš. Pri babici in številnih znancih je bilo vse pod vodo, zato sem bil pred odhodom na kirurški poseg še polno aktiven, ko smo reševali, kar se je rešiti dalo, in odstranjevali posledice. Ko se zgodijo takšne stvari, se hitro zaveš, da je družina prva, da pomeni največ. Spoznaš, da se je nepotrebno sekirati zaradi raznoraznih malenkosti. Takšni dogodki vplivajo na to, da spremeniš svoje prioritete in se začneš zavedati, kaj je zares pomembno. Da vendarle ni tisto, kar si mislil, da je. Ob tem bi rad vsem položil na dušo, naj ne odlašajo z odhodom k zdravniku, če začutijo, da nekaj ni v redu. Samo od sebe ne bo minilo, hitro zdravljenje pa je izjemnega pomena,« je pripovedoval 27-letni branilec in pohvalil vodilne može Nafte. »Klub se je odzval, kot sem si lahko le želel. Od prvega do zadnjega dne mi je stal ob strani. Takoj so mi dali vedeti, naj se osredotočim le na zdravljenje in naj me ne skrbi nič drugega. Ni bilo morebitnih razprav o nadaljnjem statusu ali kaj podobnega. To ni bilo vprašljivo, prav tako kot ne izpolnjevanje vseh obveznosti iz pogodbe.«
Ogromno spodbude
Naš sogovornik ni prvi naftaš, ki je prestal tako zelo zahtevno izkušnjo. Z zahrbtno boleznijo se je prav tako boril Mihael Rebernik in tudi on je iz tega boja izšel kot zmagovalec. »Vseskozi sva bila v stiku. Ko je izvedel za mojo diagnozo, me je prepričeval, da moram ostati pozitiven, namenil mi je ogromno spodbude. Takoj na začetku in tudi potem med zdravljenjem, kar mi je veliko pomenilo. Prav tako kot seveda podpora vseh drugih soigralcev. Štela je vsaka pozitivna beseda, vsaka pozitivna misel, in na srečo jih res ni manjkalo,« je z olajšanjem povedal Žan Kumer, ki je zdaj že nekaj časa spet v ritmu, ki ga je bil navajen pred boleznijo. »Po kemoterapijah še dva, tri tedne nisem smel početi ničesar. Nisem smel biti aktiven, sem pa med zadnjimi že začel hoditi na sprehode. Vsaj krajše. Ko sem dobil zeleno luč zdravnikov, sem začel z lahkotnim tekom in obiskom fitnesa. Sčasoma sem kakopak stopnjeval ritem in obremenitve. Decembra sem po posebnem programu že vadil na vso moč in na začetek zimskih priprav prišel v takšnem stanju, da sem se takoj lahko pridružil treningom z ekipo. Zdaj je seveda najpomembnejše, da nimam nikakršnih preglavic. Počutim se odlično, nemoteno treniram. Nogomet počasi spet prihaja na prvo mesto.«
Verjamem, da nam bo uspelo
Nafta pa je na prvem mestu drugoligaške lestvice pred nadaljevanjem prvenstva. »Izhodišče je odlično. Tega se vsi v slačilnici zelo dobro zavedamo in vsi po vrsti smo prav tako odločeni, da ga izkoristimo. Verjamemo, da nam bo uspelo napredovati v prvo ligo, in nedvomno bomo naredili vse, kar je v naših močeh, da bi bilo tako. Imamo vse potrebno za takšen dosežek. Pogoji za delo so zelo dobri, z nogometno akademijo bodo vrhunski. Klub je finančno stabilen, organizacijski ustroj je na visoki ravni. Nafta ima vse, kar potrebuje za prvo ligo. Mislim, da bodo Beltinci največji tekmec, obeta se prekmurski spopad za vrh. Res močno verjamem, da bomo uspešni,« je optimist Žan Kumer, ki se je pod vznožje lendavskih vinogradov preselil poleti 2021; pred tem je igral za Triglav, Dob, Krško, Radomlje in Domžale.