Za značko "velikonocna-poslanica" je 10 zadetkov
Novice o vojni, naravnih katastrofah ali neozdravljivi bolezni vedno znova trkajo na naše duri in na vrata naših najdražjih. Bolečina, strah, žalovanje, prelite solze ter poslednje slovo od dragih oseb so stalne spremljevalke človeštva.
Simbolika velikonočnega praznovanja postaja vse bolj sodobna. S pridihom preteklosti nas nagovarja, usmerja v zagotavljanje čarobnosti praznovanja. Potrebujemo jo, želimo si posebnosti praznovanja, ki bi nas iztrgala iz sivine in naporov vsakdanjika. Naša lastna duhovnost, v glavnem ob pritiskih časa pogosto odrinjena, v nas vzbuja pričakovanje v praznovanjih dobiti ta delček notranje pomiritve.
Evangelist Matej nam v zadnjem poglavju svojega evangelija opisuje prazen grob Jezusa, prepadenost ter začudenje žensk in rimskih vojakov. »Kaj iščete živega med mrtvimi, ni ga tukaj,« so besede angela ob praznem Kristusovem grobu.
Letošnji velikonočni prazniki nam v trganju spon epidemiološkega dogajanja in iskrenja vojne vihre v naši soseščini zastavljajo nova in nova vprašanja.
Zatišje, ki se je spustilo na »kalvarijski« grob, v katerega je bilo na mukotrpni petek položeno Kristusovo iztrpljeno telo, se je kot koprena razpotegnilo tudi na srca njegovih učencev. Agonija je končana. Vsaj to. Ni pa še konec strahu in negotovosti, kaj se bo zgodilo v prihodnjih dneh.
V velikonočni poslanici Daniel Grabar, superintendent Evangelijske binkoštne cerkve, sporoča, naj poskusimo vsaj ob velikonočnem praznovanju odriniti zastor lastnih zahtev in svojemu duhu privoščiti pot vere.
Leon Novak, škof Evangeličanske cerkve AV v Sloveniji, se je v velikonočni poslanici tudi spomnil in zahvalil vsem, ki v času epidemije skrbijo za pomoči potrebne.
Dr. Peter Štumpf SDB, soboški škof, v velikonočni poslanici poziva, da namesto udeležbe v velikonočni procesiji vstalemu Gospodu na čast prižgemo svečo na oknih naših domov.