Foto: Pri pogozdovanju apaškega gozda pomagali tudi Nataša Pirc Musar in Mateja Čalušić
V Mahovcih v apaški občini je Zavod za gozdove Slovenije pripravil osrednji dogodek ob mednarodnem dnevu gozdov, katerega letošnji slogan je Gozd in hrana. Lokacija ni bila izbrana naključno, saj je vetrolom leta 2023 v Občini Apače za sabo pustil veliko razdejanje in s sajenjem medovitih dreves so sodelujoči obnavljali poškodovane gozdove.
Direktor Zavoda za gozdove Slovenije (ZGD) Gregor Danev je izpostavil, da je dogodek priložnost, da vsi skupaj naredimo nekaj dobrega za naravo in lastnike gozdov. Eden od izzivov, ki gozdarje čaka v prihodnjih letih, je sanacija poškodovanih gozdnih površin in prepričevanje lastnikov, da je treba z gozdom gospodarno ravnati.
"Moramo se zahvaliti lastnikom, da so prepoznali, da je skrb za gozdove njihovo poslanstvo in da ohranjajo gozd zase in za prihodnje rodove," je povedal.
Pogozdovanje je sicer potekalo na površinah, ki so v lasti Kmetije Strmšek. Gospodarica Alojzija je dejala, da so v vetrolomu utrpeli veliko škodo. Doslej so jo odpravljali sami, tokratne pomoči pa je bila zelo vesela. "Še v dveh drugih gozdovih imamo veliko škodo. Kar ni uničil vetrolom, je lubadar, tako da bomo morali tudi tam vse na novo zasaditi in nas čaka še ogromno dela," je pojasnila.
Dogodek ob mednarodnem dnevu gozdov je potekal pod častnim pokroviteljstvom predsednice Nataše Pirc Musar. V svojem nagovoru je povedala, da so žal gozdovi izpostavljenim podnebnim spremembam in ujmam, ki so vse pogostejše in intenzivnejše. "Posadili bomo dva tisoč sadik, večinoma hrasta, pa tudi lipe, divje češnje, hruške in jablane. To bo povečalo pestrost gozdov," je navedla in dodala, da je ponosna, ker je Slovenija vodilna država pri uporabi in promociji sonaravnih načel gospodarjenja z gozdovi. "S tem prispevamo k trajnostni obnovi gozdnih ekosistemov doma in po svetu ter vplivamo na zmanjševanje negativnih posledic podnebnih sprememb."
Vesela je, ker imajo slovenski gozdovi zaradi sonaravnega gospodarjenja veliko sposobnost naravne obnove. Naravno se obnavljajo namreč na več kot 90 odstotkih gozdnih površin, ki so potrebne obnove. "V zadnjih petih letih je bilo v slovenskih gozdovih posajenih 5,7 milijona sadik gozdnega drevja. Prevladujejo listavci, med drevesnimi vrstami pa se zmanjšuje delež bukve in smreke, povečuje pa delež drugih drevesnih vrst, predvsem manjšinskih, s čimer povečujemo biotsko raznovrstnost gozdov," je še navedla.
V nagovoru je izpostavila še, da ima dogodek tudi mednarodno razsežnost s ciljem prenesti pomen sonaravnega gospodarjenja z gozdovi in primer dobre prakse prenesti v druge države sveta. "Danes bo ob posajenih 2000 drevesih podjetje Impact Hero podprlo sajenje 2000 dreves v več južnih državah sveta. Podjetje je z drugimi podjetji, tudi s slovenskimi, doslej prispevalo k sajenju treh milijonov dreves po svetu," tako Pirc Musarjeva. Ob koncu je še jasno izrazila željo, naj politika pri teh temah uvidi, da teme niso ne leve, ne desne, ampak morajo biti skupne.
Prireditve ob mednarodnem dnevu gozdov se je udeležila tudi ministrica za kmetijstvo Mateja Čalušić. "Danes ne govorimo le o pomenu gozdov, ampak tudi ukrepamo z dejanji, ki bodo prispevala k boljšemu, bolj zdravemu in odpornejšemu gozdu za prihodnje generacije. Posadili bomo drevesa na območjih, ki so ga prizadele naravne ujme." Ker so gozdovi podvrženi velikim izzivom, je po njenih besedah naša odgovornost, da s premišljeno in skrbno obnovo gozdov ustvarimo temelje za njihovo odpornost in prilagodljivost. "Pri tem ima veliko vlogo povezovanje med odločevalci, javno gospodarno službo, znanstveniki, lastniki gozdov in vsemi, ki se zavedamo pomena gozdnega ekosistema," je navedla in dodala, da je vsako posajeno drevo naložba v prihodnost.
"To je pomemben dogodek za nas, da občutimo, da nismo sami in nismo spregledani," pa je povedal župan Občine Apače Andrej Steyer. Spomnil je na veliko škodo, ki je v apaških gozdovih nastala leta 2023, sanacija še poteka, občina obnavlja infrastrukturo, medtem ko domačini in lastniki gozdov škodo v gozdovih.
Vodja murskosoboške enote Zavoda za gozdove Štefan Kovač je o škodi, nastali v vetrolomu, spregovoril v številkah. Po ugotovljeni škodi so zaposleni izdelali sanacijski načrt in zavedajo se, da jih čaka še veliko dela. "V Pomurju je bilo poškodovanih 196 tisoč kubikov lesa, od tega ena tretjina v državnih in približno dve tretjini v zasebnih gozdovih," je navedel.
Gozdov, v katerih je poškodovanih vsak 20 odstotkov drevja, je 8200 hektarjev, tistih, v katerih je poškodovanih več kot 90 odstotkov, pa 400 hektarjev. Vse te površine so potrebne obnove in dve tretjini od omenjenih 400 hektarjev se nahajata v Apaški dolini. Doslej je zavod izdal odločbe za posek za 140 tisoč kubikov lesa, od tega 54 tisoč v državnih in 67 tisoč v zasebnih gozdovih, posekanih pa je bilo 93 tisoč kubikov lesa.
"Doslej je obnovljenih, skupaj z letošnjo obnovo spomladi, 61 hektarjev gozdov," je še dejal Kovač. Zavod se zaveda, da bo delo skupaj z nego trajalo desetletje ali več. "Veseli nas, da se s pomočjo in pripravljenostjo odzivate, da vsi skupaj pomagamo lastnikom gozdov in naravi, da zaceli svoje rane."
Berite brez oglasov
Prijavljeni uporabniki Trafike24 berejo stran neprekinjeno.
Še nimate Trafika24 računa? Registrirajte se
