Skrita cena ogrevanja na drva: onesnažen zrak in zdravju škodljivi delci
Ogrevanje na lesno biomaso je eden izmed glavnih virov slabe kakovosti zraka v Sloveniji, so poudarili govorci na posvetu o onesnaženosti zraka z delci ob ogrevanju stavb v Ljubljani. Težave vidijo v uporabi starih kurilnih naprav in nepravilnem zgorevanju lesa, rešitve pa v centraliziranem zgorevanju in postavitvi daljinskih ogrevalnih sistemov.
Strokovni posvet sta organizirala društvo za sonaraven razvoj Focus in društvo za varstvo Alp Cipra Slovenija, kjer poudarjajo, da Slovenija sodi med evropske države z največjo onesnaženostjo zraka zaradi delcev PM10 in PM2.
Vodja sektorja za kakovost zraka na Agenciji RS za okolje Tanja Koleša je izpostavila, da je kakovost zraka sicer boljša kot pred 30 leti, a se v kurilni sezoni še vedno soočamo s prekomernim onesnaženjem zraka z delci.
Ogrevanje na lesno biomaso je težko regulirati, saj poteka v zasebnih prostorih, je pojasnil Griša Močnik s Fakultete za naravoslovje Univerze v Novi Gorici. Onesnaženost zraka je večplasten problem, ki nima preprostih rešitev, je pojasnil.
Les se kot energent uporablja zaradi energetske revščine, je poudaril. Rešitev, da bi les ohranili kot energent, vidi v centralizaciji zgorevanja in občinskem ter državnem financiranju daljinskih ogrevalnih sistemov. Kot eno od rešitev za prehod na obnovljive vire ogrevanja vidi tudi v subvencioniranju električne energije za energetsko revne.
V Sloveniji je 60 do 70 odstotkov peči na drva, naprave so stare povprečno 20 let, tehnologija je še starejša, je pojasnil Simon Dovrtel iz sekcije dimnikarjev pri Obrtno-podjetniški zbornici Slovenije. Če želimo zmanjšati izpuste, moramo začeti pri kurilnih napravah. Zastarele naprave je treba izločiti ter urediti dimnikarsko dejavnost, da se lahko naprave redno spremlja in nadzira, je dodal.
Meni, da problem onesnaževanja ni v lesu. "Vsak energent je treba znati samo pravilo skuriti," je dodal.
"Onesnažen zrak škoduje zdravju," pa je opozoril vodja centra za klinično toksikologijo in farmakologijo v Univerzitetnem kliničnem centru Ljubljana Miran Barvar. Ljudje se morajo tega bolj zavedati, je dodal. V Sloveniji naj bi po njegovih besedah zaradi onesnaženega zraka prezgodaj umrlo vsaj 1000 ljudi na leto, v Ljubljani več sto.
Onesnažen zrak vsebuje številne strupene snovi, kot so recimo prehodne in težke kovine, ki na dolgi rok delujejo rakotvorno, motijo hormonsko ravnotežje in povzročajo oksidativni stres, je pojasnil za STA.
"Če dihamo onesnažen zrak na daljši rok, potem je večja verjetnost, da zbolimo za srčno-žilnimi boleznimi, pogostejša so srčna popuščanja in srčne kapi," je pojasnil. Lahko pride do razvoja astme, kroničnega bronhitisa, pljučnega raka, je še dodal.
Berite brez oglasov
Prijavljeni uporabniki Trafike24 berejo stran neprekinjeno.
Še nimate Trafika24 računa? Registrirajte se
