Ponovno o razvoju regije s sajenjem dreves, z vodovodom in kanalizacijo
Na Svetu pomurske razvojne regije pomurski župani vnovič razpravljali o milijonih iz dogovora za razvoj regije in o regionalni prometni strategiji.
Na minuli seji Sveta pomurske razvojne regije v Odrancih se je še posebej burna razprava razvila pri seznanitvi s statusom aktualnega dogovora za razvoj regije, ki občinam prinaša okoli 40 milijonov evrov za regijske projekte.
Ostanka malo, želja še veliko
Kot smo poročali, je po potrditvi tretjega dodatka na voljo še dobrih 5,8 milijona evrov oziroma se bo ob odstopu tišinske občine od potrjenega projekta "Zelena poteza - Tišina" sedaj ta znesek zvišal na okoli 6,3 milijona evrov. Kot je na seji tišinski župan Franc Horvat povedno pojasnil razlog za odstop občine od projekta, so ocenili, da bi bilo "porabiti 160 tisočakov za posaditev 50 dreves negospodarno".
Dodatnih ostankov več ni za pričakovati, saj bi moral projekt kolesarske steze Bogojina-Gančani po potrditvi občinskih celostnih strategij na občinskih svetih v Moravskih Toplicah in Beltincih imeti vse potrebne zelene luči. Za preostanek sredstev se sedaj v zadnjem krogu poteguje 9 občin, in sicer občine Ljutomer, Veržej, Radenci, Gornja Radgona, Dobrovnik, Odranci, Moravske Toplice, Tišina in Mestna občina Murska Sobota. Vsi projekti, razen projekta soboške in tišinske občine, se nanašajo na ureditev kanalizacijskih in vodovodnih sistemov.
Tišinska občina bi namreč sredstva iz dogovora za razvoj regije namenila za izgradnjo kolesarske steze Petanjci-Gederovci-Krajna, soboška občina pa ponovno poizkuša s projektom Tehnološki kompetenčni park Soboško jezero. Za prvo fazo, ki vzpostavitve tako imenovanega talent centra ne bi zajemala, bi potrebovali slabih šest milijonov evrov. Če seštejemo vrednosti vseh novih projektov se številka zaustavi pri okoli 20 milijonov evrov, kar pomeni, da za vse ne bo denarja.
Razvojni denar ali ne
Tadej Ružič, predsednik Razvojnega sveta pomurske regije, kjer se bo moral tudi zadnji nabor projektov potrditi, je sicer izrazil pričakovanje, da bo prišlo do dogovora in usklajenega seznam, a brez hude krvi prav gotovo ne bo šlo. To je bilo namreč vidno že pri debati na seji sveta regije, kjer je soboški župan Damjan Anželj ponovno spomnil, da so v zvezi z njihovim projektom v preteklosti sprejeli sklep, da naj bi prejel preostanek sredstev, če do preostanka pride, a da se očitno to še naprej ignorira. "Brez tehnološkega centra v regijskem centru tudi ostale občine ne boste imele investitorjev. Ali je razvoj regije saditi drevesa, ali pa narediti nekaj, kar bo dejansko pripomoglo k razvoju, pa se naj vsak sam vpraša," je bil ciničen soboški župan. Pri tem ga je podprl tudi beltinski županski kolega Marko Virag, ki je poudaril, da bi morali podprti vsaj en projekt, ki je dejansko razvojno naravnan. "Vodovod in kanalizacija bi morala biti naloga države, razvojni denar pa nameniti za vse drugo. To, kar mi delamo, ni razvoj, in takšen apel bi morali glasno sporočiti naprej," je dejal Virag.
Situacijo je skušal pomiriti dobrovniški župan Marjan Kardinar, ki je ponovno izpostavil, da je to dokaz več, da potrebujemo dejanske regije, sicer pa da bi morali podprti vse projekte in zanje poiskati vsa razpoložljiva sredstva, "ne pa drugih ven metati in se kregati". Tudi odranska županja Barbara Ferenčak, ki trenutno predseduje svetu regije, je pojasnila, da sama podpira razvoj, ampak mora kot županja gledati na dobrobit lastne občine in izkoristiti priložnost za investicijo v novo čistilno napravo.
Regionalna prometna strategija končno dobila blagoslov
Na tokratni seji sveta regije so prav tako končno uskladili vse potrebno za pripravo regijske celostne prometne strategije za Pomurje. Že potrjeni projekt v dogovoru za razvoj regije, ki bo stal 100 tisoč evrov, od tega bodo pomurske občine skupno prispevala 20 tisočakov, je bil predmet razprav več zadnjih sej, saj številni niso pristali na podpis sporazuma. Vrstila so se opozorila o nepotrebnosti in celo potencialni škodljivosti še enega v vrsti strateških dokumentov, sedaj pa so tudi doslej najbolj glasni župani, kot sta bila denimo radenski Roman Leljak in turniški Borut Horvat, stopili korak nazaj in pristali na podpis sporazuma.
V Odrancih jih je o pozitivnih učinkih strategije prepričeval tudi prometni strokovnjak Marjan Lep, ki je sicer priznal, da je bil pristop države v skladu z zakonom o celostnem prometnem načrtovanju nekoliko neposrečen, saj bi najprej morala biti državna, nato regionalna in nazadnje občinska celostna prometna strategija, ta hip pa že priprava krovne-državne zelo zaostaja. No, Lep je poudaril, da so argumenti za sprejem regionalne strategije vendarle jasni.
Cena je namreč razumna, zato bo povratek vložka občin hiter. Ravno tako bo dokument nujna podlaga in prednost za kandidiranje na različnih razpisih ter koristen pri pogajanju z državno družbo za upravljanje s potniškim prometom za pridobitev večjega števila avtobusnih linij. Ob tem je izpostavil še koristnost dokumenta pri načrtovanju distribucije hrane, kar je konkurenčna prednost regije. "Ne glede na skepso in nedorečenosti ter tudi osebnemu začudenju nad tem, koliko študij v državi proizvajamo, menim, da ima ta strategija zelo dobre lastnosti za razliko od številnih drugih," je podčrtal prometni strokovnjak.
Podpora razširitvi materinskega doma
Brez velikih dilem so bili pomurski župani pri podpori pobude Škofijske karitas Murska Sobota, v zvezi z razvojem Prvega pomurskega materinskega doma s svetovalnico. Kot sta županom predstavila Boštjan Ošlaj in Jožef Kociper, jim ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti predlani ni podalo soglasja za odprtje tretje hiše materinskega doma, zato bodo zaradi povečanih potreb kandidirali za razširitev programa v obstoječih dveh hišah v Murski Soboti in Svetem Juriju ob Ščavnici iz 20 na 25 uporabnikov. V domovih so nastanjene matere z otroki v stiski, a številne zaradi omejenih kapacitet ne morejo priti do potrebne pomoči. Svet regije je tako soglasno podal soglasje k razširitvi programa in k nadaljnjemu razvoju Prvega pomurskega materinskega doma s svetovalnico ter tudi zeleno luč za nov razdelilnik sofinanciranja. Občine bodo po novem prispevale 0,47 evra na prebivalca na leto (prej 0,42), kar nanese skupno na dobrih 53 tisočakov na leto.
Pod točko razno je Mateja Fišinger iz gornjeradgonske razvojne agencije Pora predstavila še kratko informacijo o statusu uvedbe sistema dolgotrajne oskrbe v regiji. Kot je dejala, ima ta hip 23 občin izbrane izvajalce, sicer pa da se soočajo s sistemskimi izzivi. Ni namreč vseh potrebnih odgovorov in informacij, kako in kdaj se bo storitev dolgotrajne oskrbe na terenu sploh pričela izvajati.
Berite brez oglasov
Prijavljeni uporabniki Trafike24 berejo stran neprekinjeno.
Še nimate Trafika24 računa? Registrirajte se
