Za značko "vesolje" je 11 zadetkov
Sonce je vstopilo v obdobje, ko je njegova dejavnost na vrhuncu, kar bi lahko trajalo še kako leto dni, je v torek sporočila ameriška vesoljska agencija Nasa. V prihodnjih mesecih se tako glede na napovedi znanstvenikov obeta še veliko priložnosti za opazovanje severnega sija.
Te dni je znova zanimivo na nebu, ki je polno meteorskih rojev. Trenutno so najizrazitejši Perzeidi, ki bodo višek aktivnosti doživljali v naslednjih dveh nočeh. Kot je za STA pojasnil profesor astronomije, astrofizike in kozmologije Tomaž Zwitter z ljubljanske fakultete za matematiko in fiziko, bodo najbolj vidni po polnoči, ko zaide luna.
Bence Matyas in Petra Knaus sta z madžarsko-slovenskim startupom Genesis pred pionirsko misijo v nizkozemeljsko orbito. Naslednja postaja je Luna, končni cilj pa Mars.
Petra Knaus, glavna operativna direktorica in biokemična inženirka pri Genesis SFL, skupaj s poslovnim in življenjskim partnerjem dr. Mátyásem Bencejem vodi tehnološki startup, ki se pripravlja na unikatno vesoljsko misijo.
Slovenska astrofizika Tomaž Zwitter in Andreja Gomboc sta bila del ekipe, ki je s satelitom Gaia Evropske vesoljske agencije odkrila najmasivnejšo črno luknjo doslej, nastalo iz običajne zvezde. Bližina njenega odkritja omogoča mnogo bolj podroben študij lastnosti in nastanka črnih lukenj, ki so več desetkrat masivnejše od našega Sonca.
V noči s srede na četrtek bomo lahko na nebu opazovali vsakoletni meteorski roj Kvadrantidov.
Na družbenih omrežjih je zaokrožil oglas, v katerem Institut Jožef Stefan (IJS) išče moške za fiziološke raziskave in 60-dnevno ležanje v postelji za 12.000 evrov. Gre za raziskavo, s katero bodo primerjali različne vadbene strategije, ki bi lahko preprečile izgubo mišične in kostne mase ter spremembe v srčno-žilnem sistemu astronavtov.
V večjem delu severne poloble, tudi v Sloveniji, bo mogoče opazovati delni Sončev mrk. Luna bo pri nas zakrila okoli 36 odstotkov Sončeve ploskve. Sredina mrka bo nastopila ob 12.20, sicer pa se bo začel ob 11.18 in zaključil 13.24.
Ukvarja se s preučevanjem dogajanja v osončju – Pred negativnimi posledicami nas ščiti magnetno polje našega planeta.
Na nebu bomo danes priča izjemnemu astronomskemu pojavu, ki se je nazadnje zgodil pred 400 leti. Gre za tako imenovano veliko konjunkcijo, ko bosta planeta Jupiter in Saturn na videz tako blizu, kot nista bila že od leta 1623. Pojav sovpada z zimskim solsticijem oziroma Sončevim obratom, ko je dan najkrajši, noč pa najdaljša, in pomeni začetek zime.