Nacionalna koordinatorica programa cepljenja iz Nacionalnega inštituta za javno zdravje je predstavila številke predvidenih dobav cepiv. "V aprilu bilo dobavljenih blizu 150 tisoč odmerkov, do konca meseca jih obljubljajo še okoli 200 tisoč." Pričakujejo, da bo v aprilu v Slovenijo prišlo skoraj toliko odmerkov, kot v vseh predhodnih mesecih skupaj. Doslej je bilo v Sloveniji dobavljenih več kot 565 tisoč odmerkov," je dejala. S prvim odmerkom je bilo doslej cepljenih skoraj 343 tisoč oseb oziroma dobrih 16 odstotkov prebivalcev, z drugim pa 113 tisoč oseb oziroma 5,8 odstotka prebivalcev. Pri tem je bilo cepljenih nekoliko več žensk kot moških. Dva tedna smo cepili izključno stare 60 let in več, da bi se vsem tem starostnim skupinam čim bolj zvišala precepljenost. Starost je namreč glavni dejavnik, ki prispeva do težjih oblik bolezni in celo smrti zaradi covida. Zelo je pomembno, da so starostniki najprej pocepljeni," je še dejala.
Preberite še
Odpri v novem zavihku
Bine Pušenjak se je vrnil z zdravljenja v tujini, doma so jim pripravili sprejem
Bine Pušenjak je pri dveh letih in pol zbolel za tumorom osrednjega živčevja. Zadnjih šest tednov so z družino preživeli v Italiji na zdravljenju.
Nezaželeni učinki cepiv
Na NIJZ spremljajo nezaželene učinke s pomočjo elektronskega registra. Pri cepivu BioNTec-Pfizer so imeli prijavljenih 2368 neželenih učinkov pri 312 izvedenih cepljenjih. To pomeni nekaj manj kot odstotek.
Pri cepivu Moderne 56 prijav pri skupno 41 tisoč cepljenjih. Delež prijavljenih neželenih učinkov je tu še nižji, okoli 0,1 do 0,2 odstotka. Pri cepivu AstraZenece je bilo prijavljenih 1592 neželenih učinkov po dobrih 100 tisoč cepljenjih, kar je okoli 1,5 odstotka. "Vsaka prijava neželenega učinka lahko vključuje več neželenih učinkov pri isti osebi. Najpogosteje se pojavljajo splošne težave in spremembe na mestu aplikacije, sledijo drugi organski sistemi. Pri vseh cepivih je to zelo podobno," je še predstavila Grgič Vitkova.
Poleg covida v porastu primeri mišje mrzlice
Nuška Čakš Jager, namestnica predstojnika Centra za nalezljive bolezni v NIJZ, je dejala, da vedno večji delež predstavlja lokalni vir okužbe. "Najverjetnejša lokacija prenosa okužbe je družina oziroma skupno gospodinjstvo. "Še vedno je delovno mesto tisto, kjer morda nismo izkoristili vseh možnosti, da zmanjšamo ta delež možne lokacije prenosa in tukaj velja poudariti, da je delo na domu, kjer je to možno, še vedno izjemno priporočljivo in prosimo, da tam, kjer se da, da se to tudi uspešno izvede". Delovno mesto je še vedno pomemben dejavnik in morda neizkoriščen glede ukrepov zamejevanja širjenja". Tudi pri angleškem sevu je med 1. 3. in 12. 4. glede na anketo navedeno, da je to širjenje najpogostejše v družini, pa tudi na delovnem mestu. "14 dni nazaj nismo imeli tako visokega deleža v starostni skupini med 15 in 24 let, to se je dvignilo. Še vedno je veliko okužb v delovni populaciji, vztrajno pa se zmanjšuje delež v skupini nad 75 let, kar je verjetno učinkovitost cepljenja in ukrepov v domovih za starejših, tam zdaj izbruhov ni. Med drugim je Čakš Jagrova še opozorila na vedno več primerov mišje mrzlice: "Od januarja smo zabeležili 47 primerov mišje mrzlic in očitno je pred nami mišje leto."
Epidemijo lahko do poletja omejimo
Leon Cizelj z Inštituta Jožef Štefan je dejal, da je ključna sprememba v razvoju epidemije v zadnjih dveh tednih je manjše reprodukcijsko število z 1,3 na številko 1, kar pomeni, da se številke ohranjajo na istem nivoju vsak dan. "Če ostanemo pri tem, bomo uspeli omejiti epidemijo že do poletja," je dejal Cizelj in pohvalil samozaščito ljudi.