Predstavljamo vam izjave, ki so v letu 2024 najbolj odmevale
V Vestnikovi prilogi Pen smo vsak mesec izbrali izjavo meseca. Ob zaključku leta 2024 smo jih še enkrat potegnili na plano.
Izjave meseca so bile izbrane med vsemi vsebinami, ki smo jih v določenem mesecu pripravili. Naj so bili to intervjuji, teme meseca ali druge rubrike. V spodnjem seznamu najdete vseh dvanajst izjav, njihove avtorje in kontekst, v katerem so bile uporabljene.
Izjave meseca v Penu leta 2024
1. Izjavo meseca januarja je dala Nuša Farič, doktorica zdravstvene psihologije in informatike, ki ima za seboj bogato izobraževalno pot, pohvali pa se lahko tudi s številnimi zanimivi raziskovalnimi dosežki. "Telesna neaktivnost, zlasti po epidemiji, dosega enake pandemične razsežnosti, s tem pa se dodatno poslabšuje tudi javno zdravje celotne populacije. Prav iz tega razloga potrebujemo nove prijeme in možnosti za izboljšanje stanja z uporabo splošno uporabljanega medija (pametni telefon, računalnik). Na dolgi rok je možno veliko več doseči z zabavo kot pa z ukazi in zapovedmi."
2. Februarja, ko smo pisali o tem, da se v zabojnikih za mešane komunalne odpadke znajde polovica ali še več odpadkov, ki tja ne sodijo, smo izbrali izjavo Katje Sreš iz organizacije Ekologi brez meja. »Tako kot ne bodo pritrjeni zamaški na plastenkah in tetrapakih zmanjšali porabe plastike, je tudi recikliranje zgolj izhod v sili. Dokler vsak od nas v povprečju ustvari skoraj pol tone komunalnih odpadkov na leto, se moramo s tem pač soočiti. Ločevanje odpadkov je ključna odgovornost nas, posameznikov.«
3. Tretji mesec v letu smo v rubriki tema meseca tematizirali dejstvo, da je število živali in kmetij začelo v Pomurju upadati v času osamosvajanja Slovenije, in da iz leta v leto upade za tri do sedem odstotkom. Pri tem prihaja do očitnih razlik na desnem in levem bregu Mure. Izjavo meseca je takrat dal Branko Buček, predsednik Zveze govedorejcev Pomurja. »Pravi bi moral biti tudi odnos v cenah. Vsi vemo, kakšne so cene repromateriala in drugih kmetijskih pridelkov. Nič ne pomaga nekoliko višja odkupna cena mleka in mesa, če kljub temu zaradi višjih stroškov delaš iz leta v leto izgubo. Enkrat ti prihrankov zmanjka.«
4. Aprila smo objavili intervju z glasbenikom Vladom Kreslinom, v katerem smo se spomnili njegove kariere, največjih uspehov in se dotaknili novega albuma Kje si bla doslej. Njegova izjava je takrat najbolj odmevala. »Včasih smo vsi gledali isto nadaljevanko in se o njej pogovarjali, tudi to nas je združevalo, danes pa vsak posluša svojo muziko, gleda svoje serije … Še novice imamo različne – odvisne so od medija, iz katerega jih dobivamo. To vse spodbuja individualizem.«
5. Zgodba Tadeje Polanšček iz Murske Sobote, ki se je še pred dopolnjenim osemnajstim letom starosti soočila z diagnozo multipla skleroza, je dobila odrsko upodobitev. Ogledali ste si jo lahko maja in izjava Sobočanke je takrat tudi najbolj izstopala iz povprečja. »Ljudje se ne znajo več veseliti, še posebej ne za druge, kot da bi bile količine veselja omejene. Nekaterih ljudi in njihove negativne energije ne razumem. Bolj jih opazujem, bolj se mi zdi, da so omejeni bolj kot jaz. Njihovo telo je na prostosti, um pa ni.«
6. V mesecu juniju smo predstavljali filozofinjo Mojco Kuplen, ki jo je nemirni duh popeljal na številne konce sveta, kjer se je izobraževala in delala. Pristala je v Združenih državah Amerike, kjer predava na univerzi, ki jo obiskuje 35 tisoč študentov. Tam skrbi tudi, da domovino predstavi tujcem. "Slovenijo predstavim kot majhno, varno deželo z neverjetno lepo in raznoliko naravo ter z jezikom, ki ne vsebuje nobenih kletvic."
7. Ne glede na to, da je bilo poletje, smo se julija lotili kompleksne teme - izgorelosti. O tej bolezni se je v zadnjem obdobju veliko govorilo, a vse bolj z neko lahkotnostjo, kar je že napeljevalo na misel o modni muhi v besedičenju. Prebrali ste lahko, kaj izgorelost je, kakšni so njeni simptomi, svoje izkušnjo z njo pa so predstavili tudi nekateri Pomurci. Za izjavo meseca smo izbrali poved podjetnice Mojce Makovec Haložan. »Niso drugi krivi, da sem jaz v službi dolgo čez delovnik, da delam za vikende, da premlevam probleme ob štirih zjutraj, da moja malica traja deset minut in vmes dvigujem telefon s polnimi usti.«
8. Malo pred začetkom novega šolskega leta smo se lotili tematike pomanjkanja strokovnega kadra v slovenskih šolah, vključevanja staršev in sprememb, ki jih je prineslo šolsko leto 2024/2025. Takrat je svoj pogled na predstavil tudi likovni pedagog Matej Gider in izrekel pomenljivo izjavo. »Starši ne prihajajo na pogovorne ure. Običajno tudi nimajo interesa, da bi peljali svoje otroke na podelitve nagrad v Sloveniji. Lani sem imel denimo na bienalu otroške grafike v Žalcu štiri nagrajence, na odru pa sem stal sam.«
9. September je bil mednarodni mesec ozaveščanja o otroškem raku. V Sloveniji vsako leto za rakom zboli okrog 70 otrok in mladostnikov. Med bolniki je tudi Bine Pušenjak iz Kuršinec, ki so mu marca letos postavili diagnozo tumor osrednjega živčevja. O boju družine z boleznijo je takrat za naš medij spregovorila Binetova mama Špela Štrakl. »Vsak stisk roke, objem ali le lepo sporočilo nam ogromno pomeni. Čeprav bolečine in boja ne more nihče prenesti nase ali nam je omiliti, nam to daje upanje in voljo za nadaljnji boj.«
10. Na Srednji šoli za gostinstvo in turizem Radenci smo oktobra obiskali Beltinčanko Nino Horvat in njenega mentorja Petra Pertocija. Dijakinja je zmagala na nacionalnem tekmovanju v strežbi in bo prihodnje leto zastopala Slovenijo na mednarodnem nivoju, z obema pa smo se pogovarjali tudi o aktualni situaciji v gostinstvu. Izjava Petra Pertocija je bila izbrana za izjavo meseca. »Situacija je milo rečeno katastrofalna. Veliko naših dijakov, ki končajo izobraževanje, zaradi tega ne ostane v tem poklicu. Gostinci pa iščejo delovno silo, ki jo najdejo na ulici, in potem lahko kar vsi delajo v tej dejavnosti.«
11. Letošnje leto je bilo razglašeno za Maistrovo leto, saj smo zaznamovali 150 let od rojstva in 90 let od smrti Rudolfa Maistra, slovenskega pesnika, generala in borca za severno mejo. Na regijski slovesnosti ob dnevu Rudolfa Maistra v Dokležovju je letos gostoval tudi slovenski pisatelj Tone Partljič. »Poudaril bi, da je bil Maister tisti, ki je rekel, ne smemo gledati, kaj bodo drugi naredili z nami, kako se drugi z nami obnašajo. Važno je, kako se mi sami s seboj držimo.«
12. Zadnji mesec v letu smo, po tem, ko je nekoliko presenetljivo končal z nogometno kariero, v intervjuju gostili Matica Maruška. »Ko se neka zgodba konča, se vedno ozremo nazaj in pogledamo, ali bi lahko naredili kaj drugače. Verjamem, da sem se odločal pravilno. Ker sem vedno dal vse od sebe, si ne morem očitati ničesar.«
